slovenski jezik, the Slovene language angleški jezik - the English language

Naš program

predstavitev

Ljudje običajno delujejo v vsakdanjem življenju tako kot so se tega navadili v mladosti in nato svoje pridobljene navade v času življenja le počasi spreminjajo. Plodovit pisatelj lahko napiše zajeten roman v relativno kratkem času, ker to počne vsak dan po morda nenapisanem urniku. Oseba, ki pogosto spije večje količine alkohola, to običajno ni počela kar od začetka, temveč se je količina zaužitega alkohola počasi večala. Podobno velja za številne druge vrste zasvojenosti, pri katerih se določena oblika vedenja ponavlja vse pogosteje, da postane za posameznika in njegovo socialno okolje nevzdržna. Pri njih se pojavi želja po spremembah v načinu vedenja, ki pa jih ni moč vpeljati čez noč. Posameznik se mora novega vzorca vedenja najprej naučiti in ga nato vse pogosteje vpeljevati v svoj vsakdan.

Naša terapija temelji na prepričanju, da se mora posameznik nove vrste vedenja najprej naučiti in jo potem dovolj časa utrjevati, da mu pride v navado, ki bo ugodna za njegovo vsakdanje življenje. Lahko je reči, kako pa to izvesti?
Življenje v naši skupnosti je umirjeno, po drugi starani pa je vsak dan zelo natančno načrtovan od jutra do večera. Večina dneva je namenjena kmečkemu delu, ki je v veliki meri povezano z domačimi živalmi. Vključene so še različne zabavne in športne aktivnosti, obiski kulturnih prireditev in izobraževalne vsebine. Skupni dan se začne z zajtrkom in konča z druženjem po večerji.

Naš pristop je individualen, saj se je vsak stanovalec skupnosti oseba s široko paleto različnih sposobnosti, ki želi v času bivanja nivo nekaterih svojih sposobnosti za delovanje dvigniti.
Z vsemi stanovalci, ki prihajajo v skupnost Barve jezika za daljši čas, opravimo začetni test ocenjevanja izvedbenih dejavnosti in ga ponovimo vsaj še ob stanovalčevem odhodu. Tedensko, po potrebi pa pogosteje opravljamo z vsakim stanovalcem pogovore o njegovih/njenih občutkih in videnjih življenja v skupnosti. Na potrebe, ki jih imajo stanovalci, se skušamo sproti prilagajati in dodajati nove dnevne aktivnosti. Pri stanovalcih spodbujamo samoiniciativnost in samoniklost, zato ne prepoznavamo »normalnih« oseb, temveč osebe z individualnimi potrebami in sposobnostmi.